Simona

To sem jaz, Simona

Ne vem, če je še komu drugemu težko pisati o sebi … meni je … zelo. Kljub temu se vam želim predstaviti, da ime in sliko povežete še z osebnostjo.
Če povem na kratko: po duši sem slovenistka, delala pa sem že na različnih delovnih mestih in tako pridobila res širok spekter znanja.
Študirala sem slavistiko (tako se je takrat imenoval ta študij) na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ker sem želela postati profesorica slovenščine. Žal se ni izšlo čisto po mojih načrtih, še manj pa po željah mojih staršev. Za to imam milijon izgovorov. Ne verjamete? 🙂 Študij sem obesila na klin, vendar mi je slovnica ostala glavni hobi v življenju in posledično lektoriranje.
Prvo službo sem dobila seveda čisto izven tega konteksta, saj kot gimnazijski maturant nimaš poklica in tako vzameš, kar je. Čeprav sem rekla, da v tej službi ne bom več kot pol leta, sem ostala v državni upravi kar dolgih16 let. Delala sem res na različnih delovnih mestih in v dno duše spoznala pisarniško poslovanje in vse, kar je v zvezi s tajniškimi opravili.
Potem pa sem ugotovila, da sem začela stagnirati v svojem znanju in spoznala, da je to pač največ, kar lahko tam dosežem. In sem se odločila … Na srečo sem dobila službo v prevajalskem podjetju kot vodja projektov, kjer me je pritegnila pestrost dela. Pod pestrost mislim predvsem adrenalin, ki sem ga bila deležna prav vsak dan. Delala sem z naročniki na eni in s prevajalci na drugi strani, ki se včasih spremeni v igro med dvema ognjema. Naučila sem se vse o vodenju tovrstnih projektov, o koordinaciji, o rokih, o poslovni komunikaciji. Delo je bilo stresno, vendar čudovito.
Kljub temu sem se odločila za samostojno pot, da vse svoje bogato znanje ponudim tudi drugim in tako morda komu olajšam vodenje podjetja in doseganje poslovnih ciljev.

Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke.
Kitajska modrost

In to je moja vizija

Predvsem na področju pisarniškega poslovanja predvidevam, da se bo vedno več podjetij odločalo za zunanje izvajalce. Zato, ker je enostavno in zato, ker je ceneje najeti kot redno zaposliti.
Zakaj pravim mobilna tajnica in ne poslovna sekretarka? Meni se izraz tajnica ne sliši nič slabšalno, saj so bile tajnice od nekdaj desne roke direktorjev. Mobilna pa pomeni, da pride v podjetje samo takrat, ko jo potrebujete, nohte pa si spili doma 🙂 Svoje podjetje želim popeljati do tega, da se bodo čez nekaj let vse mobilne tajnice imenovale Simonka 🙂 In pri tem mi vi lahko pomagate. Ste za?